December in občutki osamljenosti
Ko omenimo mesec december, hkrati kar avtomatično pomislimo na veselje, dobro hrano in okrašeno smrečico z darili, predvsem pa na veliko prijetnega in zabavnega druženja. Med nami pa so tudi tisti, ki jim december ne pomeni nekaj prijetnega, temveč izvor velikih stisk in žalosti zaradi občutka osamljenosti.
O osamljenosti govorimo, ko posameznik občuti, da so odnosi z drugimi bodisi premalo pogosti, bodisi premalo globoki oz. kvalitetni. Čisto možno je, da smo dnevno obdani s kar nekaj ljudmi, vendar so ti odnosi le površinski in v nas puščajo občutke nepovezanosti in praznine. Osamljenost se lahko kaže tudi skozi občutke utrujenosti, nerazpoloženosti, brezvoljnosti, tesnobnosti, napetosti ali otožnosti.
Kako si lahko pomagate?
Če ste tudi vi med tistimi, ki jim december povzroča stiske zaradi osamljenosti, se morate predvsem zavedati, da niste sami in da so vaši občutki normalni. Marsikdo se namreč ustraši, da je z njim kaj narobe, ker v prazničnem času ne uživa tako kot ostali. Prav tako je pomembno razumeti, da je negativne občutke možno učinkovito omiliti ter premagati.
Tako kot to velja za vse oblike težav je tudi pri doživljanju osamljenosti pomembno, da svojih stisk in občutkov ne zanikate, ampak se usmerite v iskanje rešitev. Razmislite, kaj lahko storite, da se boste počutili bolje. Poskrbite, da se ne boste ujeli v zanko negativnega razmišljanja, saj občutki osamljenosti sčasoma lahko prerastejo v še težje oblike duševnih težav kot sta na primer depresivnost in samomorilna ogroženost. Prihranjeno ni niti telesnemu zdravju – raziskave so namreč pokazale, da je občutek osamljenosti pri starejših enako škodljiv, kot če bi pokadili 15 cigaret na dan.
Ohranjajte realna pričakovanja
V decembrskem času smo bombardirani s podobami idiličnih praznovanj: vsi so nasmejani in se objemajo, družijo se v bogato okrašenih in urejenih domovih, mize so brezhibno pogrnjene in se šibijo pod dobrotami. Vsi filmski junaki presežejo medsebojne spore in najdejo pravo ljubezen. Toda v resnici nihče ne preživlja tako idealnih praznikov: nihče nima ves čas brezhibno pospravljen in okrašen dom, ljudje se tudi v decembru, tako kot vse preostale mesece, zapletajo v konflikte in imajo slabe dneve. Ohranite realističen pogled na vsakdan. Dovolj bo če npr. uspete speči piškote. Tudi če vaša družina ni v tako prisrčnih odnosih kot tiste na televiziji pa ne skrbite, saj nobena ni. Namesto da se osredotočate na vse tisto, kar pogrešate, kar ste izgubili ali kar imajo drugi, svojo pozornost raje usmerite na to, kar pa imate in kar ste dosegli, pa naj bo še tako majhna stvar.
Bodite prijazni do sebe
Če so okoliščine takšne, da praznikov ne preživljate v najbolj družabni maniri, lahko to vzamete kot priložnost, da več pozornosti namenite sebi. Razvajajte se, bodite nežni in pozorni. Privoščite si tisto nekaj malo več: prijetna kopel, nove rokavice, tortica v mestni kavarni itd. Kako boste preživeli praznike je namreč v veliki meri odvisno od vas samih: če se boste ujeli v misli o prikrajšanosti in manjvrednosti, bodo prazniki turobni in samotni. Če pa boste poiskali načine, kako poskrbeti zase in se podpreti, si boste ustvarili priložnost za počitek in zadovoljstvo.
Bodite prijazni do drugih
Decembrski čas lahko izkoristite tudi kot razlog, da ponovno navežete stike z ljudmi, s katerimi ste se skozi leta preprosto oddaljili ali pa poglobite trenutno bolj površna poznanstva. Povabite sosedo na kavo, pokličite nekdanjega sodelavca, zakaj pa ne. Še en zelo pomemben del decembrskih praznikov je dobrodelnost. Ko pomagate drugim, se tudi sami počutite bolje. Bodite pozorni na posameznike v vaši okolici, ki so osamljeni. Podajte pobudo, stopite v stik: poklepetajte, povabite jih na čaj. Že najmanjša gesta, podarjen čas in pozornost so za nekoga lahko zelo dragoceni. Vključite se lahko tudi v razna prostovoljska društva in organizacije.
Osamljenost zaradi izgube bližnjega
Če je december obarvan z nedavno ločitvijo ali smrtjo partnerja, ob katerem ste skozi življenje preživljali praznike, so lahko občutki osamljenosti izjemno boleči. Žalovanje je kompleksen in dolgotrajen proces, a nikakor ni treba, da žalujete sami. Ljudje okoli vas so lahko nepredstavljiv vir pomoči in podpore, še posebno tisti, ki so tudi sami izkusili podobno situacijo. Marsikdo se tudi boji podeliti svojo stisko v takem obdobju, saj se boji, da bi s tem sogovornikom pokvaril praznike ali jih po nepotrebnem obremenjeval. Seveda so takšne misli daleč od resnice in bi prej lahko trdili obratno – da bodo ob praznikih ljudje toliko bolj pripravljeni nuditi pomoč in podporo.
Če je stiska prehuda
Če kljub vsem poskusom stiska vztraja ali se celo povečuje, je verjetno čas, da se razmisli o strokovni pomoči. Prvi naslov za premagovanje najtežjih trenutnih stisk so lahko različni telefoni za pomoč (npr. zaupni brezplačni telefon Samarijan 116 123), kjer vam strokovno usposobljen sogovornik lahko pomaga do čustvene razbremenitve na licu mesta. Veliko koristnih strokovnih vsebin lahko najdete tudi na spletni strani nacionalnega programa Mira www.zadusevnozdravje.si. Obrnete pa se lahko tudi na osebnega zdravnika, ki vam bo pomagal in vas po potrebi naprej napotil do ustreznih strokovnjakov.
Imejte se radi in poskrbite zase.
