Pomen cepljenja starejših
Starejši od 60 let, še posebej tisti, ki imajo kronične bolezni, imajo slabši imunski sistem in se novim okužbam težje uprejo. Staranje je namreč proces, ki vpliva na vse telesne funkcije in postopno zmanjšuje njihovo sposobnost prilagajanja večjim obremenitvam, tako je otežena tudi obramba proti okužbam. Cepljenje pa nam je pri tem lahko v pomoč. Je namreč najbolj učinkovit, varen in preprost način preprečevanja bolezni in njenih posledic.
Tudi gripa lahko pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših osebah, majhnih otrocih, nosečnicah in osebah z izjemno povečano telesno težo poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo. Zato je za te skupine vsakoletno cepljenje proti sezonski gripi še posebej priporočljivo. Cepljenje priporočamo tudi tistim, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe. Cepljenje proti gripi je za osebe z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem brezplačno. Izvajajo ga izbrani osebni zdravniki, drugi zdravniki, cepljenje odraslih pa tudi območne enote NIJZ.
Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji, ker pri njih obstaja večje tveganje za težak potek pnevmokokne okužbe (okužba krvi, sepsa, meningitis, pljučnica). Cepljenje s pnevmokoknim polisaharidnim cepivom za kronične bolnike in vse osebe stare 65 let in več je brezplačno. Več informacij dobite pri svojem osebnem zdravniku.
Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covid-19 se lahko opravi sočasno ali s kakršnimkoli presledkom, enako velja tudi za cepljenje proti gripi in cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.
Ob intenzivnem kroženju teh bolezni, ki se med ljudmi prenašajo z okuženimi kapljicami iz dihal, je za zaščito zdravja poleg cepljenja pomembno tudi upoštevanje splošnih samozaščitnih ukrepov:
· pravilno umivanje in razkuževanje rok,
· ko kašljamo ali kihamo, vedno uporabimo papirnat robček in ga takoj odvržemo v smeti,
· z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust,
· redno prezračevanje prostorov (čim več oken odpreti vsaj za nekaj minut, prezračujemo kljub nizkim zunanjim temperaturam, saj zaprt prostor predstavlja veliko tveganje za prenos okužb),
· dosledna uporaba mask,
· vzdrževanje medosebne razdalje in izogibanje stika z ljudmi, ki imajo znake bolezni,
· če smo bolni, ostanimo doma,
· poskrbimo za splošno odpornost.
Poskrbimo za svoje zdravje in zdravje naših bližnjih.
Marta Košir, dr. med., spec. javnega zdravja
Vodja Enote za nalezljive bolezni NIJZ Območna enota Novo mesto
