Prebivalstvo se je do 2. svetovne vojne preživljalo predvsem s prodajo lesa, drv in suhe robe, nekaj vinogradov so imeli prebivalci v Gorenjcih pri Semiču in Rodinah.

Dvorazredna šola je bila ustanovljena že 1866, na njej pa so po prvi svetovni vojni poučevali tudi slovenski učitelji. Cerkvenopravno je bila na Planini 1737 ustanovljena kuracija, 1791 pa lokalija, ki je bila 1875 povzdignjena v župnijo. Ta je bila 1987 ukinjena, njeno ozemlje pa priključeno župniji Semič. Cerkev sv. Elije je bila pozidana okoli 1730. V njej visijo slike Štefana Šubica in Matije Bradaške.

Med 2. svetovno vojno sta opustela Planina in njeno zaledje nudila zavetje partizanskemu odporniškemu gibanju. V veliki roški ofenzivi 1942 so italijanski vojaki požgali vas in septembra tudi napadli Cankarjevo brigado. Na opuščenih posestvih preseljenih Kočevarjev je 1944 delovala narodna kmetija. Oskrbovala je bližnje partizanske bolnišnice in rekonvalescentno bolnišnico v vasi, v kateri je bil ustanovljen tudi Partizanski invalidski pevski zbor.

Vir: Zgibanka Mirna gora (besedilo: M. Dražumerič, A. Hudoklin)

vse znamenitosti