| Reka Krupa prihaja na površje sredi severnega
dela belokranjskega ravnika v močnih kraških izvirih izpod 30 m visoke,
značilno tektonsko prelomljene
skalne stene. Po vodnatosti je izvir Krupe največji v Beli krajini: absolutni
minimalni pretok je okoli 400 l/s, povprečni minimalni pa okoli 1000
l/s. Večina ostalih izvirov ima pretok le do 50 l/s, izjema je le zajeti
izvir Dobličice s pretokom 150 l/s.
Krupa je v kraški ravnik vrezala izrazito, mestoma kanjonsko strugo.
Po 2,5 km toka se izliva v reko Lahinjo. Višinska razlika med izvirom
Krupe in izlivom je 6 m, kar je nekoč omogočalo delovanje štirih mlinov
in dveh žag.
Območje ob reki je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo
edina znana paleolitska jamska postaja v Beli krajini Judovska
hiša in
najdbe iz prazgodovinskega naselja Moverna vas. V srednjem veku je imel
izredno pomembno gospodarsko vlogo za Belo krajino grad
Krupa na desnem
bregu reke. Dober kilometer od izvira je znamenita baročna cerkev
Svete Trojice na Vinjem Vrhu, pred izlivom Krupe v Lahinjo pa stoji nekdanja
romarska cerkev žalostne Matere božje v Kloštru.
Do leta 1983 je izvir Krupe predstavljal edini primerni vir za regionalno
zajetje. Zaradi povečanih vsebnosti polikloliranih bifenilov (PCB) v
vodi in sedimentu do zajetja ni prišlo. Novejše hidrogeološke raziskave
pa že nakazujejo možno uporabo globljih podzemeljskih kraških voda zaledja
Krupe. Ugotavljamo, da se je ekološka obremenitev okolja s PCB zelo zmanjšala,
saj Krupa izplavlja iz podzemlja vedno manj onesnaženega sedimenta. Zadnje
raziskave zraka nad gladino reke Krupe prav tako kažejo, da je ta zaradi
izhlapevanja tudi 5 do 10-krat manj obremenjena, kot je bila pred desetimi
leti, kar je celo 100-krat manj, kot je bilo onesnaženje zraka v občini
pred izvedenimi sanacijskimi ukrepi.
Reka Krupa z varovanim območjem je bila leta 1997 razglašena za naravni
spomenik.
HIDROGEOLOGIJA ZALEDJA REKE KRUPE
Zaledje Krupe predstavlja obrobje visokih dinarskih hrbtov Kočevskega
Roga, Radohe in celo Gorjancev ter plitvi kras s kraškim ravnikom in
vrtačastim površjem. V zaledju je več kraških ponikalnic: Bajer
v Rožnem Dolu, Rečica pri Vrčicah, Ponikve pod Mirno
goro in Reka na Gorjancih.
Njihove podzemeljske povezave s Krupo so bile dokazane s sledilnimi
poskusi s pomočjo barvanja. Na površju pobočja Gorjancev prevladuje
neenakomerno prepusten zgornje kredni fliš. V zahodnem delu zaledja
si je voda utrla pot v globino ob topliškem in žužemberškem prelomu
in na stiku triasnega dolomita z bolj zakraselim apnencem kredne starosti.
Izvir Krupe je edino znano nahajališče jamske školjke Congeria kusceri
v Sloveniji, tu pa so še druge endemne vrste jamskih polžev ter največji
jamski vretenčar človeška ribica (Proteus anguinus).
Izvir in okolica Krupe predstavljata izjemno naravno in kulturno dediščino
semiške občine in Bele krajine. Razglasitev naravnega spomenika in njegovo
aktivno varovanje predstavljata tudi nove razvojne priložnosti prebivalcev,
saj ima območje ob reki že danes pomemben vzgojno-izobraževalni, turistični
in rekreacijski pomen.
Vir: Zgibanka Naravni spomenik Reka Krupa (besedilo: Mira Ivanovič, Dušan
Plut, Svetozar Polič)
vse
znamenitosti |
|