| Ime je dobila po pisatelju in velikemu ljubitelju
narave Janezu Trdini (1830-1905). Ustanovitelj poti je Planinsko društvo
Novo mesto, odprta
pa je bila leta 1967 in ima 15 kontrolnih točk.
Potek poti: NOVO MESTO – FRATA – SOTESKA – ROG (BAZA 20) – GAČE – MIRNA
GORA – SMUK – JUGORJE – TRDINOV VRH – KOSTANJEVICA – PLETERJE – OTOČEC
– TRŠKA GORA – NOVO MESTO.
Dober del poti poteka tudi skozi Belo krajino in občino Semič. Pot je
označena z navadno markacijo in dodatkom črke T.
Cesta iz Ljubljane, v smeri Dolenjskih Toplic iz skozi Stare Žage, pripelje
do Črmošnjic, kjer se prične belokranjski del Trdinove poti.
Črmošnjice so vasica ob levi strani partizanske magistrale in so bile
pred vojno pomembno trgovsko središče, predvsem lesno. Od tu pot zavije
desno proti Komarni vasi, kjer si je možno ogledati partizansko bolnišnico
Zgornji Hrastnik, in se nadaljuje mimo smučarskega
centra Bela, med hriboma
Vinica in Škrilj, do Mirne
gore. Mirna gora (1047 m) z okolico zavzema
jugovzhodni del roškega masiva in se na južnem in jugovzhodnem delu počasi
spušča proti belokranjski nižini. Na Mirni gori je Planinski dom s prenočišči
(Tel: 07/30-68-573), ob domu pa stoji obnovljena prezbiterij cerkve sv.
Frančiška, cerkveni zvonik pa služi kot razgledni stolp.
Iz Mirne gore vodi pot po stari gozdni cesti do Planine. 30 m od odcepa
ceste v Ponikvah proti Planini si je možno ogledati Planinsko lužo, nedaleč
stran od luže pa se nad strugo nekdanjega hudournika dviga kamnit most.
Vas Planina je v pisanih virih prvič omenjena 1574. Na robu vasi se nahaja
cerkev sv. Ilije z ohranjenih Kočevarskim pokopališčem. V vasi je ohranjenih
še nekaj kočevarkih hiš in gozdarski dom.
Pot se iz Planine nadaljuje mimo Kleča do Vrčic, kjer se po glavni cesti
nadaljuje mimo Gabra do najstarejše podružnične cerkve sv. Primoža in
Felicijana in naprej po markirani poti do Smuka. S Smuka vodi pot do
Osojnika, Brezove Rebri, do vasi Maline, ki so zadnja vas na semiškem
delu Trdinove poti. Pot se nadaljuje do Jugorja na Gorjance.
|