Belokranjski del poti se prične na Gornjih Lazah pri spomeniku Stojana Batiča, ki spominja na hud poraz prvih belokranjskih partizanov 2. novembra 1941. Pot se nadaljuje po gozdni vlaki čez gozd v vas Pribišje, kjer zavije levo po gozdni cesti do hriba Smuk nad Semičem (547 m), ki je priljubljena belokranjska turistična točka z lovskim domom, kjer se nahaja kontrolni žig za pohodnike evropske pešpoti. Na Smuku pohodnik prvo opazi ruševine smuškega gradu iz začetka 16. stoletja, nato romarsko cerkev sv. Lovrenca, ki je bila pozidana leta 1687, v neposredni bližini je tudi vzletišče jadralnih padalcev in zmajarjev, ne prezre pa niti hrasta z mogočno krošnjo. Pot se nadaljuje ob vzletni stezi, 100 m nižje pa zavije levo v gozd in prispe do križišča, kjer se odpre pogled na semiško ravnino in širšo Belo krajino, sončna pobočja pa so zasejana z vinogradi. Po krajšem spustu po asfaltni cesti pot zavije levo po gozdni vlaki in pripelje do asfaltne ceste, ki vodi proti Brezovi Rebri, kjer se v vasi lahko pohodnik pod mogočno lipo pri cerkvi sv. Katarin, katere današnja podoba izvira iz 18. stoletja, odpočije. Pot se nadaljuje po makadamski cesti proti Malinam. Malinske drage in Maline naj bi ime dobile po mlinih, ki so se v preteklosti vrteli na dnu danes suhe doline. Tik pred vasjo pot zavije desno na kolovozno pot, ki vodi med njivami, košenicami in gozdnimi robovi. Pot se ob gozdu dvigne in zavije po desnem kolovozu na asfaltno cesto Semič – Jugorje vse do Jugorja in gostilne Badovinac, kjer je možno dobiti kontrolni žig. Po avtomobilski cesti se pot povzpne do Vahte (615m), kjer se usmeri v desno in nadaljuje proti Gospodični.