Črmošnjice

ČRMOŠNJICE (TSCHERMOSCHNITZ, MOSCHE)

PRVA OMEMBA KRAJA

Arheologi postavljajo poselitev kraja na osnovi arheoloških najdb v 13. stoletje pred našim štetjem (bogate najdbe iz bronaste dobe). V 13. stoletju so se tu naselili slovenski kolonisti, zato naselje sodi med starejša slovenska naselja na Kočevskem. Med redko naseljene Slovence so grofje Ortenburžani v letih 1348 – 1363 pričeli naseljevati nemške koloniste. Kraj je v pisnih virih prvič omenjen leta 1264.

CERKEV SV. MARIJE

Sredi vasi stoji Marijina cerkev, ki je prvič omenjena v 14. stoletju. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba. Do leta 1509, ko se je cerkev osamosvojila (farna cerkev, samostojna župnija), je bila podružnica kočevske prafare. Do leta 1792 so bile v župniji Črmošnjice vključene tudi vasi župnije Kočevske Poljane in Planine. Do konca 18. stoletja je imela tako črmošnjiška fara 20 podružnic. Od leta 1964 je imela lastnega župnika in župnišče, nato je prešla pod upravo župnije Dolenjske Toplice, leta 1991 pa je bila dana v soupravo župniji Semič.

ČRMOŠNJICE SKOZI ČAS

Leta 1770 je vas štela 21 hiš, pred 2. svetovno vojno pa 24. V letu 1817 je v vasi prebivalo 89 prebivalcev, nato je število prebivalcev postopno naraščalo. Leta 1910 je imela vas največ prebivalcev, kar 123, večino Kočevarjev. 28. in 29. decembra 1941 se je izselilo 93 oseb iz dvajsetih kočevarskih družin. Ob koncu 2. svetovne vojne je v Črmošnjicah živelo le še 30 ljudi.

Redna šola naj bi v vasi delovala že okoli leta 1816, konec dvajsetih let 19. stoletja pa je bilo zgrajeno prvo šolsko poslopje. Leta 1906 so ustanovili prostovoljno gasilsko društvo.

Glavna gospodarska panoga je bilo ves čas gozdarstvo, izdelovanje lesene posode in kmetijstvo, ob Divjem potoku pa se je razvilo tudi mlinarstvo in žagarstvo. Iz bližnje vasi Mašelj je vas že leta 1927 dobila elektriko in naslednje leto še vodovod.

Poleg šole z dvema knjižnicama so bile v kraju 4 gostilne, 3 trgovine in več obrtnih delavnic. Na leto so organizirali vsaj 3 sejme.

V času med obema vojnama so že razmišljali o razvoju turizma. Menili so, da je kraj primeren predvsem za gorsko letovišče: pohodništvo (markacije so vodile na Gače, Pogorelec in Mirno goro), smučanje in lovstvo.

NOVI TABOR

Novi tabor je bil zgrajen na strmem pomolu med Divjim potokom in Črmošnjico, severno od vasi Črmošnjic. Po imenu sklepamo, da je najmlajši med kočevarskimi tabori, ravno tako tudi vas, ki je nastala ob njem nekaj desetletij po koncu turških nevarnosti. Vas in kapela sv. Križa v vasi sta bili med vojno požgani, kapela pa kasneje obnovljena.