Belokranjska vrata na Gabru odpro pogled na razgiban belokranjski
kraški ravnik. Občina Semič se razteza na njegovem severnem obrobju,
v vznožju Kočevskega Roga in obronkov Gorjancev; tako je geografsko
zaprt proti severu. Meri 147 km2, kar predstavlja 0,7% celotnega
slovenskega ozemlja, šteje 3.865 prebivalcev in ima 47 naselij. 66
% občine prekriva gozd, preostalo pa je plitvi vrtačasti kraški svet
s steljniki, travniki in njivami, Semiško goro pa so Semičani zasadili
z vinsko trto. Na Gabru se od magistrale odcepi cesta v dolino, in
prav na dnu leži središče naselja Semič.
Občina Semič je s svojo naravno in kulturno dediščino pravi raj za tiste, ki
si želijo miru in sprehodov po naravi. Tu ne boste srečali množice ljudi in ne
bo vas motil vsakodnevni hrup. Semiški konec je namreč prijazen, miren in poln
zanimivih in pristnih dogodivščin in običajev, ki popestrijo turistično ponudbo
kraja.
V srednjem veku so tu gospodarili Semeničani. Od njihovih gradov so ostale le
še razvaline na Semeniču in Smuku. Svojevrstno preteklost skrivajo v gozdovih
Kočevskega Roga razvaline vasi kočevskih Nemcev, ki so tu živeli dobrih 600 let.
S podrobnejšo zgodovino kraja in z naravovarstveno zbirko Bele krajine obiskovalce
seznanja semiška Krajevna muzejska zbirka.
Osrednje naselje Semič je bilo tudi v preteklosti pomembno trgovsko in kulturno
središče, o čemer pričajo arhitekturno bogate stavbe v centru Semiča.
Semič je znan po dobrem vinu, bogatem kulturnem izročilu uspešnih podjetnikih
in obrtnikih ter tovarni kondenzatorjev Iskra. |
